Zakaj lahko zbolimo, kadar smo pod stresom?

Stres je nekaj, kar doživlja vsak. Je neprijeten, sam po sebi pa ni bolezen. Številne situacije lahko povzročijo stresni odziv v telesu. Vse te situacije povezuje to, da ne moremo predvideti in nadzorovati, kaj se nam dogaja, zato naše telo preide v stanje povečane budnosti. V trenutku, ko smo pod stresom se poveča srčni utrip in dihanje, napnejo se mišice. Kratkoročni spomin postane učinkovitejši in izboljšajo se miselne sposobnosti.  Spodbudi tudi odziv imunskega sistema, ki pomaga preprečiti okužbe in zaceliti rane. Tak odziv na stres se je razvil že davno z namenom, da ob nevarnostih ostanemo varni, saj se telo avtomatsko pripravi na 'boj ali beg'. Tako je kratek stres lahko dobra stvar. Pomaga nam pri pripravi na športno tekmo, govorne nastope, preverjanja znanja ali izpite. Običajno se po stresnem dogodku telo vrne v normalno stanje.

Ko stresni odziv postane dolgotrajen (kroničen), ima zelo drugačen učinek kot kratkoročni stres, ki krepi telesne sposobnosti. V mnogih primerih se telesni sistemi, ki nadzorujejo odziv na stres, ne morejo več vrniti v normalno stanje. Pozornost, spomin in način, kako ravnamo s čustvi so tako ves čas pretirano aktivirani, kar pa negativno vpliva na normalno človekovo delovanje. Ta dolgotrajni stres prispeva k razvoju duševnih in telesnih bolezni,  z učinki na srce, presnovne funkcije,  hormone, ki delujejo na možgane in imunski sistem. Sčasoma tako stresni hormoni oslabijo imunski sistem in zmanjšajo pravilen odziv vašega telesa na  kakršenkoli napad. Ljudje pod kroničnim stresom tako postanejo bolj dovzetni za virusne bolezni, kot sta gripa in prehlad, pa tudi za druge okužbe. Stres lahko tudi podaljša čas, ki ga potrebujete za okrevanje po bolezni ali poškodbi.

Raziskave stresa – njegovih vzrokov, učinkov na telo in njegovih povezav z duševnim in fizičnim zdravjem – so ključnega pomena. Bolj ko razumemo stres, bolje se lahko z njim spopademo.