Kako pomagati nekomu, ki se spopada z težavami na področji motenj prehranjevanja?

Motnje prehranjevanja spadajo v eno izmed kategorij duševnih motenj, kjer se težava kaže v spremenjenem odnosu do hrane. Na prvi pogled se mogoče zdi, da se tem osebam, cel svet vrti okoli hrane, in da je pomoč enostavna, problem pa je v resnici kompleksnejši in težji. Telesna teža je namreč le zunanji znak duševnega dogajanja, hrana pa le sredstvo za lajšanje duševnih bolečin in stisk, ki jih oseba čuti znotraj sebe. S pomočjo hrane osebe z motnjami prehranjevanja nadomestijo občutke in čustva, ki jih ne marajo. Čeprav obstaja več vrst motenj hranjenja, je vsem skupno eno – čustveno trpljenje posameznika ali posameznice (strah, globoko nezadovoljstvo, občutek praznine), ki se skriva v ozadju in katerega ta “zdravi” s hrano.

 Osebi, ki se bori z motnjami prehranjevanja pomagamo na tak način, da se najprej sami izobrazimo o pomembnih dejstvih v povezavi z motnjo. Predlagam, da si preberete kakšno knjigo, članek ali brošuro, obstaja pa kar nekaj resničnih pripovedi, s pomočjo katerih lahko vstopite v svet motnje. Vse to vam namreč pomaga, da se boste s osebo lažje pogovarjali.

Za pogovor izberite primeren čas, ko se boste lahko pogovarjali brez omejitev in motenj in se nanj v naprej dobro pripravite. V pogovoru naj bo vaše vodilo odločnosti, spoštljivost, mirnosti in poslušanje. Ob začetku pojasnite osebi, zakaj ste zaskrbljeni, tako da uporabljate »jaz stavke« in se osredotočate na opažanja, vedenja in različne situacije, zaradi katerih ste v skrbeh. Poskušajte se izogniti napadanju, kritiziranju in moraliziranju.

Na tej točki se boste verjetno srečali z sogovornikovim zanikanjem, jezo in obrambo, zato ne jemljite osebno, stvari, ki vam jih v tistem trenutku oseba pove. Za nekoga, ki ima težave z motnjami prehranjevanja bo tak pogovor lahko zelo nevaren, njegov prvi odziv pa je lahko obramba oz. napad.

Vaša glavna naloga je odpiranje komunikacijske poti, zato da pogovor postane iskren.  Ko je enkrat pripravljena govoriti, jo pozorno in neobsojajoče poslušajte in predlagajte strokovno pomoč.  Jasno povejte, da vam je mar, da verjamete vanje in da boste tam, na kakršen koli način bodo potrebovali, ko bodo pripravljeni.